Toda prejšnji mesec so bili vprašani o uspešnosti vlade razdeljeni približno na tri enake dele. Tretjina jih je menila, da Janševa vlada dela uspešno, le nekoliko več pa, da ni uspešna. Slaba tretjina jih je na vprašanje o uspešnosti odgovorila z ne vem. Tokrat je tistih z ne vem bistveno manj, zgolj osem odstotkov. Vladni varčevalni ukrepi in njeno odzivanje na stavko javnih uslužbencev - anketiranje je potekalo prav na dan stavke in po njej - je očitno povzročilo, da se je velika večina neopredeljenih preselila v skupino, ki meni, da vlada ni uspešna. Teh je bilo aprila skoraj dve tretjini (61, 4 odstotka). Podobno kot zdaj Janševa je v prvih treh mesecih pred tremi leta začela tudi Pahorjeva vlada, le da je bil Pahor pri ocenah o uspešnosti boljši za približno deset odstotnih točk. Janševa vlada je prvi mesec na oblasti beležila 25-odstotno uspešnost (Pahorjeva 37), drugi mesec 32-odstotno (Pahor 44). V tretjem mesecu pa je aktualno vlado v raziskavi Ninamedie za uspešno ocenilo 30 odstotkov, Pahorjevo pred tremi leti pa 41 odstotkov vprašanih. Tistih, ki menijo, da je vlada uspešna, je daleč največ med volilci SDS (79 odstotkov), sledijo volilci NSi in SLS, medtem ko je med volilci DeSUS in Virantove državljanske liste takih samo tretjina. In nasprotno. Pri kritičnem odnosu do vlade sta obe opozicijski stranki izenačeni. Da vlada ni uspešna, jih je med volilci PS in SD prepričanih po 83 odstotkov.
Križanja odgovorov na vprašanje o uspešnosti Janševe vlade razkrijejo še, da so do nje prizanesljivejši moški. Da je uspešna, jih meni 55 odstotkov. Obrnjeno pa je razmerje med moškimi in ženskami glede vprašanje, ali podpirajo stavko javnih uslužbencev. Med tistimi, ki so na to vprašanje odgovorili z da, je 55 odstotkov žensk. Križanja pokažejo tudi precejšnjo korelacijo med odgovori o (ne)uspešnosti vlade in odnosu do stavke. Tako je med tistimi, ki so stavko podpirali, kar 85 odstotkov takih, ki menijo, da Janševa vlada pri svojem delu ni uspešna. Na drugi strani so med nasprotniki stavke mnenja bolj deljena. Polovica je tistih, ki vlado pozitivno ocenjujejo, in 43 odstotkov tistih z negativnim stališčem do vlade. Po strankarski pripadnosti je največ (87 odstotkov) nasprotnikov stavke med volilci SDS, med volivci DeSUS jih tako misli 75, med volilci DLGV pa 58 odstotkov vprašanih. Precej nasprotnikov stavke je tudi med volilci obeh opozicijskih strank. Pri obeh je v primerjavi z drugimi strankami tudi daleč največ - po 16 odstotkov - neopredeljenih. Proti stavki se je med volilci SD izreklo 38, med volilci PS pa 36 odstotkov vprašanih. Med podporniki stavke je slika naslednja: med volilci PS jo je podprlo 59 odstotkov, sledijo socialni demokrati (57), SLS (42), DLGV (42), DeSUS (25) in SDS ter NSi z okoli 12 odstotki.
Na lestvici strank, razen tega, da je ta mesec večini popularnost padla, ni veliko novega. Če upoštevamo samo opredeljene anketirance, je na vrhu še vedno SDS (35 odstotkov), sledijo PS in SD s po 21 odstotki ter SLS z 9 odstotki. Za ostale pa velja, da bi se - če bi bile volitve v nedeljo - le Virantova lista zavihtela čez 4-odstotni prag, zunaj pa bi z nekaj več kot 3 odstotki ostala DeSUS in NSi. Značilno je ta mesec za 7 odstotnih točk porastel tudi delež tistih, ki se volitev ne bi udeležili. Da ljudem ni veliko do pogostega prihajanja na volišča, razkrivajo tudi odgovori na vprašanje o morebitnem referendumu o "mega" varčevalnem zakonu, ki ga je vlada končno tudi javno objavila in poslala v parlamentarno obravnavo. Za to, da bi tudi o tem zakonu odločali volilci, se je namreč odločilo samo 40 odstotkov vprašanih. A po naši do referendumov zelo darežljivi ureditvi je tudi to daleč dovolj, da referendum bo, če se bo tako odločilo s svojimi podpisi 2,4 odstotka (40.000) volilcev ali najmanj 30 opozicijskih poslancev.
